Včasih se zgodi tudi moškim, da ga kaj polomijo. Ob napačno pritrjeni luči se je zgodlio to kar sem si najmanj želela. Prevrnila sem omaro z dobnarijami.
Perlice, distressi, papirčki, škarje, lepila..... vse na enem kupu. Za zjokat se mi je bilo.
Namesto, da bi se veselila nove lupe z lučko sem "jokala" in pospravljala. Čeprav se je to zgodilo že novembra se še vedno sem in tja najde kakšna perlica, ki je ušla iz nadzora.
4 komentarji:
Najprej sem se začela smejati, ko pa sem malo pomislila... groza, vsa ta drobnarija na kupu. Koliko časa je šlo samo za pospravljanje. Uh, ne bi bila rada v tvoji koži. Je pa v tem tudi nekaj dobrega; prav gotovo si vmes našla tudi kaj, na kar si že čisto pozabila..:):)
Tudi pri nas so se vsi smejali, samo jaz ne kaj preveč.
To pa res ni bilo fino, sploh ker se vse pomeša. Ampak glede na izdelke, ki si jih naredila, te tole ni kaj dosti ustavilo, mogoče ti je res pod roke pripeljalo kaj, česar nisi več opazila... Moja prva misel je pa bila: A toliko stvari imaš???? Srečkica:))
Ojoj, nič ne zavidam. Ampak po mojih izkušnjah je v takih situacijah tudi nekaj dobrega. In sicer, vse moraš pospravit in na novo zložit, pri tem pa vidiš koliko česa še imaš in najdeš tudi kakšno izgubljeno stvar...
Ali pa je tako samo pri meni :)
Objavite komentar